Looking at the cover of Slovenian thrash metal band Eruption‘s sophomore album Tenses Collide had me chuckling a little. Tenses Collide could mean the collision of the past, present and future, but on first sight it made little sense. Then the artwork itself has a person face-palming himself, as though realising how ridiculous the title sounded like. But well, the music is the focus over here right?
The band fortunately throws a nice surprise to the listener with their Bay Area-styled thrash metal. The guys from Eruption may come from a region not known for its metal exports, but they certainly know their metal and their craft very well. The influences from classic Bay Area bands such as early Metallica, Testament and Exodus are immediately clear from the start, with the riffing style of guitarist Tim and Andrej being extremely reminiscent of what Gary Holt or Alex Skolnick would put out. The pace of the music of Eruption is extremely urgent, and this quickly gets the listener into a headbanging fit, complete with nice, catchy singalong sections on the album. Yet amidst all the aggression and intensity, the band displays a slight melodic side of their songwriting, most evident on the lead guitar works of the two axe-wielders, often helping to bring in a wider range of emotions into their music. The harmonised leads on songs like Celestial God also bring in some slight power metal sounds.
Vocalist Klemen also brings in quite a unique touch to the music, and while for the most part he utilises a vocal style that leans more to traditional heavy metal, throughout the album he displays his vocal range with rather unexpected, powerful shrieks piercing through the rest of the band. The usage of gang shouts on the album also makes the album all the more fun, and one often finds himself shouting along with the band on songs like Enter the Hive.
Longer songs on the album such as Last Transmission and Unparticled Matter display the band’s songwriting abilities, with these tracks being some of the more complex tracks on the album, yet managing to remain coherent and catchy as ever.
With the flawless execution of their music, it is bands like Eruption that display the extent of the spread of metal across the world. Tenses Collide may have left me laughing a bit at the start, but by the end of the album, one would definitely be left with a tense neck.
Desde Eslovenia en concreto Ljubljana, nos llegan estos Eruption con su segundo lanzamiento llamado “Tenses Collideâ€. Para los no iniciados comentar que es una banda que se formó en el 2004 y sus sonido lo podemos incardinar en el Trash Metal de corte más clásico; vamos Old School total.
Este “Tenses Collide†es una continuación de su primer álbum “ Lifeless Paradiseâ€, en cuanto estilo y forma de desarrollar los temas. No arriesgan un ápice y nos presentan de nuevo una obra llena de trallazos Trash y velocidad apabullante. Todo encaja bastante bien en el disco y demuestran que el nivel alcanzado, (musicalmente claro está),es más que aceptable.
El pasado 2011 tuvieron dos nuevas incorporaciones al grupo, Ivan Cepanec a la baterÃa y Andrej Cuk a la guitarra, dotando al grupo de mayor frescura y dinamismo en sus composiciones.
La base del disco la conforman sonidos muy agresivos, veloces, con una base rÃtmica muy contundente y la voz de su vocalista Klemen “Buco†realizando una labor de gran prestancia; su voz sin ser nada del otro jueves queda perfecta para los sonidos Thrash, y hace que el resultado final de toda la obra, suene mucho a grupos tipo Exodus.
Temas que son reflejo de lo comentado anteriormente son “Fracturedâ€, tema que abre el disco y que contiene unos cambios de ritmo salvajes, “Celestial God†con blast beats totales, el baterÃa realiza en este corte una gran labor, o la speedica “The Forlon†donde todo suena muy alocado y brutal.
Bajan de intensidad, aunque no de agresividad en “ Enter The Hive†riifs machacantes marcan el ritmo del tema o la más melódica “Unknows Dimenssions†donde se hacen acompañar de un piano, que dota a la canción de una calma que pocas veces más encontraremos en el transcurso del álbum.
Nada más, si quieres Thrash bien ejecutado y con garra, no dudes en echarle una oÃda a este disco, pasarás un buen rato.
Thrash Metal has its roots planted in the early 80s. Throughout the 1980s the genre exploded turning out bands like MEGADETH, METALLICA, ANTHRAX, and SLAYER to name the most popular. This underground movement also had a plethora of lesser known bands like TESTAMENT, OVERKILL, EXODUS, METAL CHURCH, FORBIDDEN, DEATH ANGEL, HEATHEN, FLOTSAM AND JETSAM all of which are extremely talented and deserve more recognition than they get. Throughout the 90s Thrash seemed to move back to the shadows as Grunge took the center stage. In the past few years a resurgence of the Thrash genre has occurred and innumerable new bands have formed, ERUPTION is just one of many
.
Once “Tenses Collide†gets rolling it doesn’t slow down till the end. The only slow part is a quick instrumental towards the end of the album, “Unknown Dimensionsâ€. This record has all the qualities of a decent Thrash album, fast punchy riffs, tasty solos, solid drum work, and an audible bass line. The vocals are a wee bit different but they fit this style of music perfectly. They sound like a mix between ANTHRAX and KING DIAMOND style vocals. The guitar work is very satisfactory. Each song has a nice, unique, meaty, riff that carries throughout the track. You can easily tell Tim Tajić and Andrej Å kof were highly influenced by Gary Holt (EXODUS) and Scott Ian (ANTHRAX) by listening to the chunky riffage they created on this album. Their thick heavy tone helps make them sound even more beefy, a sound almost like Gary Holt’s. The solo work definitely shows that these guys know what they are doing. “The Forlorn†has a raging solo that runs all over the higher frets making it very entertaining. The bass line is very audible which creates a firm foundation for the chunky sound ERUPTION creates. The percussion section is fairly strong and entertaining but there isn’t really anything else to note.
The Production of this new school Thrash album is top notch. Everything is crystal clear and nothing annoyed me about this record. Overall it was pretty entertaining to listen to and I’ll probably find myself coming back to give it another listen.
When I think of thrash, the Bay Area is usually the first place that comes to mind. It’s crazy how many good bands there were: Forbidden, Heathen, Vio-lence, Death Angel, Testament, and the list goes on. Perhaps what is most impressive about these bands is that they don’t sound alike at all. Besides the fact that they are thrash, they are completely distinguishable from one another. And that’s where Eruption comes in. Despite being from Slovenia, these guys sound more like they are out of the Bay Area than any newer thrash band out there. What makes Eruption so convincing? It is mainly a combination of avoiding all of the major pitfalls of thrash, namely: a lifeless vocalist, and boring songwriting.
For starters, Eruption’s vocalist, Klemin Kalin, is a maniac. He has an excellent shout that is both easy to understand but still quite menacing. In terms of his high-pitched screams, he is unparalleled in the sheer number of times he uses this range. While Schmier is the undisputed champion of this style of wailing, Kalin seems to have far more endurance. The rest of the band compliments him quite well. This rifftastic affair has crunchy, Warbringer-like guitars. Combined with the loud, easy-to-hear bass, and lively drumming, this is a very complete band. In many respects, the songwriting is the weakest aspect of this band, which, in this case, says a lot about how good Eruption is. “Empty Shells†brings back memories of Death Angel’s “Act III†in the chorus, with the huge drawn out notes and vocals that remind one of Mark Osegueda, this is sure to be a favourite. “Fractured†and “Enter The Hive†are two of the stronger, thrashier tracks, but unlike many newer thrash bands, each song isn’t 4 minutes of straight break-neck speed. While most songs have a consistent tempo, Eruption makes excellent use of different rhythms to prevent the songs from becoming monotonous. The only real flaw I can point out is that some songs don’t have the same staying power as others, but it’s hard to fault a band that put in a lot of effort to make each song stand out.
If you are into any sort of thrash at all, make sure you buy “Tenses Collideâ€. While it is a new thrash record, it feels as original as anything out of the 80’s, simply because the band does not ape off of the originators of the genres. This is one band I’m very curious to watch as time goes on, because they’ve definitely demonstrated that they have the ability to stand up with current thrash giants Warbringer and Evile, among a few others.
'Tenses Collide' is the second album by Eruption who hail from Ljubljana in Slovenia. It's their first album they recorded for Spain's Xtreem Music by the way. It's the first time I hear any music from these thrashers and it's a positive experience. The nine songs on this album sound as if they were recorded during the heydays of thrash metal. Fans of bands like Testament, Forbidden, Exodus or Atrophy will without any doubt enjoy Eruption's music. The songs are well written, the production is great, these guys can play and it all comes with cool artwork. So a recommendation for the thrashers among us.
Seit 2004 tümmeln sich diese Slowenen bereits im Underground herum , brachten im Jahre 2007 ihr Demo heraus, im Jahre 2009 das Debut namens “Lifeless Paradise†, dann wieder ein Demo im Jahre 2011. Xtreem Music wurde aufmerksam und bot ihnen einen Deal an, welches damit endete, dass man Ende 2012 dieses Album herausbrachte. Bei Xtreem Music denke ich immer an spanischen Death Metal, aber es geht auch anders und zwar richtig geil. Hier regiert der Thrash Metal der alten Schule. Dabei versuchen die Slovenen nicht, wie soviele andere europäische Combos, dem guten alten Teutonenthrash ala Kreator, Destruction oder Sodom zu fröhnen, sondern haben sich der amerikanische Szene verschrieben, mit Leib und Seele. Besonders Frontmann Klemen “Buco†Kalin, der ansonsten noch bei “Rages†und “Crossbreed†tätig war, kann mit seinen Shouts und hohen Screams überzeugen. Normalerweise stehe ich nicht so auf diese Art von Vocals, aber so vorgetragen, klingen die echt geil. Gerade in den Höhen klingt er ein wenig nach King Diamond. Aber auch die Mucke hat es durchaus in sich, auch wenn man nicht wirklich etwas neues anbietet und auch die Abwechslung ein wenig auf die Strecke bleibt. Aber wer bietet heute schon was neues? Alte Zutaten neu verpacken und das gut. Und das können ERUPTION. Bay Area Thrash Metal der alten Schule, so wie man es von Bands wie Exodus, Forbidden, Testament oder ATrophy kennt. Treibende Drums, thrashige Riffs, Melodien, Solis und alles verpackt unter einer guten Produktion. Sicherlich kein Meilenstein der Thrash Metal Geschichte, aber einfach nur geil gemacht. Daumen hoch.
Devant l’avalanche de groupes se faisant un honneur de faire revivre le thrash amerloque des 90’s, difficile de se frayer un chemin dans cette faune bientôt inextricable.
I find it very interesting that we see more and more bands coming from the former Yugoslavian countries as well as from countries like Slovakia and Romania. Not that it makes them any special or lesser of a band but it just goes to show that metal is and will be alive forever. Judging by the art work (yeah, you shouldn’t judge an album by its art work but hey, who are we kidding) this could be an album in the veins of early Nuclear Assault or Whiplash. Oh, how I hope for that. That it is thrash metal there’s no doubt about. But perhaps not so much in the vein of Whiplash as in latter day Nuclear Assault. Not that I’m complaining. I like that era of Nuclear Assault too. This band is more thrash in the harder school than the Forbidden/Testament thrash that the bay area got known for. I give this two thumps up.
Thrash metal je verjetno najpopularnejÅ¡a oblika metal muzike na Slovenskem, bi lahko rekli. In to vse od začetkov v osemdesetih z bendi Sarcasm, Epidemic Zone ter Železobeton pa do danes, ko domače metalce opazijo tudi tuji založniki. Kateri od skupin uspe malo večji met, spet drugi malo manjÅ¡i, vendar ne manj pomemben. Žal je nekaterim zasedbam že pred izdajo prve ploÅ¡če zmanjkalo energije, tako da se je nabor v zadnjem desetletju precej skrčil. Tiste, ki so ostale, pa ustvarjajo kvalitetne izdelke, ki so primerljivi s tujimi izdajami veliko bolj prepoznavnih zasedb.
Zasedba Eruption je na slovenskih odrih prisotna že kar nekaj let, konkretneje pa je postala opaznejÅ¡a z izdajo prvenca Lifeless Paradise leta 2009. Predstavila se je s staroÅ¡olskim speed/thrash metalom in se zelo opazno spogledovala s sceno iz prve polovice osemdesetih, ko so se na zahodni ameriÅ¡ki obali rojevali metal bendi. Material je bil precej soliden, vendar vseeno ni ponudil nič kaj pretresljivega ne idejno ne produkcijsko.
V zadnjih dveh letih, ko je zasedba redkeje nastopala v živo, so se ji pripetile manjÅ¡e kadrovske spremembe, ki so prinesle precej solidne rezultate. Fantje so dodelali skladbe in jih v lanskem poletju snemali v Negligence Studiu, pri članih thrash metal zasedbe Negligence. In to je ena od točk, kjer se kaže sodelovanje domače metal subkulture, ki ima že leta močno bazo zvestih ustvarjalcev in sledilcev scene. Iz dotičnega studia je v zadnjih letih priÅ¡lo že precej produkcijsko dodelanih domačih izdelkov, ki se lahko brez težav kosajo s tujo produkcijo.
Kvintet Eruption je za album Tenses Collide posnel devet skladb v obliki nadaljevanja svoje prve ploÅ¡če. In razlika med obema je precejÅ¡nja; z drugimi besedami, ustvarjalni napredek je več kot očiten. Če je v svoji osnovni drži Å¡e vedno zvest thrash metalu in je skoraj opustil speed metal estetiko, pa je tehnična podkovanost posameznih članov tista, ki tokrat najbolj izstopa. To se kaže v solističnih igrah inÅ¡trumentalistov, ko ubirajo vsak svojo pot, in v tistih trenutkih, ko se ustvari sinergija in se pokrijejo drug preko drugega. Tega poigravanja je v izobilju in s tem ustvarjajo izredno valovanje v sami formi, ki dejansko v nobenem trenutku ni dolgočasna in ne odtava v slepo ulico. Ob razkoÅ¡ni inÅ¡trumentalni podlagi ne moremo mimo vokala, ki sklene peto točko ploÅ¡če. Nesporne sposobnosti vokalista se kažejo v odločnem petju in dodelanih vokalnih aranžmajih. Večino svojih vpadov nameni polkričeči hardkorovski formi, mestoma, le tu in tam, pa se poda tudi v malce viÅ¡je lege, kar pa uporabi zgolj kot začimbo v manjÅ¡ih odmerkih in s tem zadene bistvo svoje funkcije.
Zasedba Eruption skladbe komponira po nekakÅ¡ni klasični thrash metal formi in v tej točki torej ne ponuja ničesar novega ali osveženega. Res pa je, da je to pač klasičen thrash metal, ki ga je v zadnjem desetletju malo katera zasedba predstavila v drugačni obliki. Res je, da je Eruption na točki, ko želi sprostiti svoje ideje v natanko takÅ¡ni obliki, kot to delajo Å¡tevilne druge zasedbe, vendar s takÅ¡nim pristopom dela Å¡kodo najverjetneje le sebi. Namreč, v morju podobnih zasedb, ko je resnično težko izločiti najboljÅ¡e, se utegne Å¡e toliko težje spopadati s svojo prepoznavnostjo.
Hkrati pa je na metal sceni prisotno nekaj, kar drži kot pribito. Že desetletja so posluÅ¡alci tovrstne muzike vajeni, da se v sami glasbi določeni vzorci pač ne spreminjajo. Z drugimi besedami: ne želijo si napredka. Če pogledamo malce Å¡irÅ¡e, od svojih najljubÅ¡ih zasedb pričakujejo, da bo vsaka nova ploÅ¡ča na las podobna tisti njihovi najboljÅ¡i. Kar je zajeto izven nekih klasičnih okvirjev, pa ni več sprejemljivo.
Podobno je s samo produkcijo zvoka v tem žanru. Thrash metal se je razvil iz punka, hardcora in je v svojem bistvu grobo producirana glasba. V enaindvajsetem stoletju pa metal zvok brez težav stoji ob boku najboljÅ¡i pop produkciji. Seveda ni v tem nič slabega. Slaba stran tega je prej to, da so si zasedbe med seboj preveč podobne tudi po zvoku. Tako je tudi v primeru domače zasedbe Eruption, ki je posnela vrhunsko dodelano ploÅ¡čo in se lahko kosa z očeti thrash zvoka. Vendar je žal tako, da če zgolj varno hodiÅ¡ po stopinjah svojih prednikov, jih verjetno težko prehitiÅ¡.
Eruption so že od svojega nastanka brez dvoma ena najaktivnejÅ¡ih domačih metal zasedba, očitno in k sreči pa zasedba odrsko pridnost prenaÅ¡a tudi v studio. Dobra tri leta po izidu dobro sprejetega prvenca Lifeless Paradise so Eruption v relativno kratkem času (kar je za slovenske razmere snemanja metal albumov več kot pohvalno) posneli in izdali njegovega naslednika, ki so ga naslovili s Tenses Collide. Nanj so zapakirali devet thrash ruÅ¡ilcev in na moje veliko veselje v marsičem presegli prvenec.
Nadgradnja je opazna že v prvih trenutkih albuma, saj je za zvočno podobo albuma tokrat poskrbela producentska dvojica Jan »Jey« Å vigelj in Žiga »Ruzz« Zmazek iz Negligence studiev. To pomeni, da album zveni ruÅ¡ilno, jasno in čisto, inÅ¡trumenti pa hrustajo kot Kellogg's kosmiči (»They're Gr-r-reat!« pa velja tudi za Eruption na Tenses Collide!). To pa je Å¡ele prva izboljÅ¡ava, ki je tokrat morda le krona na vrhu. Material ujet na novem albumu je namreč očiten in hud napredek v primerjavi s prvencem in dokazuje, da se lahko Eruption kljub mladosti pohvalijo z veliko glasbeno zrelostjo. Na to kažejo predvsem bogatejÅ¡i in bolj premiÅ¡ljeni aranžmaji, strukturno bolj razgibani in dinamični komadi ter na sploh skladateljsko mnogo močnejÅ¡i material. Lepo, da fantje razumejo, da četudi igraÅ¡ thrash ni treba, da ves čas kričiÅ¡ in delaÅ¡ le na hitrosti.
Tako Eruption že z uvodno poÅ¡astjo Fractured posluÅ¡alca razcefrajo kot tornado, a po uvodnem Å¡usu presenetijo z upočasnitvijo in v refrenu spomnijo na Forbidden. Da so to pot več časa posvetili refrenom potrdi fantastična Celestial God z najbolj nalezljivim in melodičnim refrenom na albumu. Očitnemu »hommagu« »alien conspiracy theories« piko na i dodata gostujoči kitarist Brad Hull (Forced Entry, Sanctuary) ter Klemen »Buco« Kalin, ki razkaže v primerjavi s prvencem, silovit vokalni napredek. Če si je s thrashersko povrÅ¡no predstavo na Lifeless Paradise prislužil vzdevek Bucoff (po Paulu Baloffu iz Exodus seveda) je tokrat z močnimi, prepričljivi vokalnimi linijami, ki jih sedaj le Å¡e občasno začini z visokimi kriki (oziroma z njimi ne pretirava), bližje Russu Andersonu (Forbidden). Bucuss? Å e lepÅ¡e presenečenje so odlična besedila, ki se zaradi dobre interpretacije fenomenalno ujemajo z glasbo (lep primer je na primer Last Transmission).
Znova tokrat navduÅ¡i tudi mesoreznica rifov izpod prstov Tima Tajića in novinca Andreja Čuka; dvojica je s pestro paleto rifov in sijajnih solaž albumu vdihnila točno to kar mora imeti vsak thrash album – močno kitarsko podobo, ki ruÅ¡i vse pred seboj. Z izjemo nekaj redkih trenutkov rifom ni mogoče očitati pretiranega ponavljanja ali enoličnosti, saj ima vsak izmed devetih komadov (z izjemo inÅ¡trumentalnega intermezza Unknown Dimension) svoj močan rif, ki je lasten le svojemu komadu. Tudi prenovljena ritem sekcija je svoje delo opravila z odliko, navduÅ¡i tudi drugi novinec Ivan »Tegla« Cepanec, ki je zaradi svoje osnovanosti v death metalu v Eruption prinesel potrebno potresno svežino. Bojazen, da bo k Eruption prinesel prevelik vpliv death metala je bila odveč, saj Tegla ostaja v okvirih Eruption zvoka, a obenem ostaja zvest svojemu bobnanju. To je namreč polno pestrih prehodov, tipičnih polka »cupa-cupa« divjanj, Tegla pa je očitno posluÅ¡al zadnjo ploÅ¡čo Testament, saj v stilu Genea Hoglana, ruÅ¡ilec ploÅ¡če Selfcaged v zaključku poživi z »blast-beatom.« Tudi bas linije so več kot le dobra dopolnitev kitarskega dela, a jih je produkcija žal potisnila nekoliko preveč v ozadje in tako po krivici ostanejo spregledane. Žal Tenses Collide v drugi polovici nekoliko izgubi na prepričljivosti, The Forlorn namreč zveni kot nekaj kar bi svoje mesto zlahka naÅ¡lo na Lifeless Paradise (in rahlo spomni na Playing With Matches), Unparticled Matter pa je s sedmimi minutami dolžine nekoliko preveč razvlečen. A čast odličnega albuma na koncu reÅ¡i epski zaključek z Empty Shells v katerem Eruption Å¡e zadnjič razkažejo vse svoje vrline – močne rife, mogočne »gang« vokale, odličen, speven refren in potresno ritem sekcijo.
Nova thrash erupcija je vsekakor eden najsvetlejÅ¡ih trenutkov domače metal scene preteklega leta in je lahko za Eruption le odlična popotnica za nadaljevanje, ki je glede na Tenses Collide na moč obetavno. Ne pozabite, da bodo Eruption Tenses Collide v živo premierno predstavili 24.1.2013 v Orto baru!
Tenses Collide, drugi album Eruption, je prvencu sledil presenetljivo hitro, sploh za slovenske razmere. Kljub temu je razlika opazna – boljÅ¡i vokal, boljÅ¡a produkcija, bolj dodelani komadi … Prvi vpogled v plato smo dobili v obliki singla Selfcaged, ki pa za moje pojme ploÅ¡če ne zastopa najbolj reprezentativno.
Odlično ga poka že prvi komad Fractured, ki premore nekoliko forbiddnovsko obarvan refren, ta pa skupaj z vokalom ustvari apokaliptično razpoloženje, ki ga opeva večina LP-ja. Sledita Celestial God in Enter The Hive, ki ne moreta skriti vpliva Negligence Studia, kjer je bila plata posneta. Po Selfcaged, ki je povprečen thrash komad s Å¡e bolj tipičnimi death metal prijemi, sledi Last Transmission s cyber introm in odličnim aktualnim besedilom. Sledi 82-sekundni instrumentalni komad, ki deluje kot nekakÅ¡en vmesni intro, a izpade nekoliko nepotreben, saj se ne navezuje ne na prejÅ¡nji komad ne na The Forlorn, ki mu sledi. S tem se plata tudi prevesi v drugo polovico, ki pa je precej manj udarna od prve in vsebuje bistveno več tipičnih thrash elementov in napevov. Forlornu sledita Å¡e Unparticled Matter in Empty Shells. Vsem trem je skupno, da imajo odličen riff, a ga povsod preveč razvlečejo, zato se vse zdi nekoliko dolgočasno in počasno.
PloÅ¡ča ne odkriva nič novega, a uspeÅ¡no premleva stare, že preverjene vzorce. Pozna se prihod novih članov, zaslediti je več death metal elementov. Vse skupaj je kompozicijsko precej bolj(e) dodelano. Bobni in vokal sta dve daleč najmočnejÅ¡i točki, riffi so odlični, nekoliko pa trpijo solaže, ki se zdijo precej posiljene in spisane v Å¡usu, pa tudi produkcijsko jim je ostalo Å¡e precej prostora. Poleg glasbe navduÅ¡ujejo tudi artwork in besedila, ki so odlično spisana in temu primerno vpeta na glasbeno podlago, kar ni redkost samo pri nas, temveč tudi v angleÅ¡ko govorečih deželah. Vsekakor plata za v zbirko.
25. december je bil v zgodovini človeÅ¡tva vedno poseben dan. Stari Rimljani so takrat praznovali v čast Saturna, očeta bogov, Saturnalio. Kasneje tudi Natalis Invicti, dan nepremaganega sonca. Na ta dan naj bi se rodili Mithra, KriÅ¡na, Herkules, Adonis in Jezus (da ne omenjamo Lemmyjevega rojstnega dneva - op. ur.). Na naÅ¡ih koncih pa so pogani praznovali rojstni dan Svarožiča, boga mladega sonca, kar je bil najpomembnejÅ¡i vseslovanski praznik. Germani so slavili Yule, pri Irancih je dan poznan kot Yalda, Grkih so ga imenovali Brumalia, Indijci pa Pancha Ganapati. Letos pa bo 25. december Å¡e dodatno poseben. Zmago svetlobe nad temo bomo praznovali tudi metalci. In to z novo ploÅ¡čo skupine Eruption, ki nosi naslov Tenses Collide.
Eruption tudi tokrat niso razočarali. Ravno nasprotno. 25. decembra se lahko veselite izdelka, ki je gotovo eden najboljÅ¡ih domačih proizvodov. Na albumu si lahko posluÅ¡amo devet komadov, ki so zmasakrirani v nadaljevanju.
Fractured je primeren za otvoritveni komad. Ob prvem posluÅ¡anju misliÅ¡, da se bo začel počasi, vendar kar na enkrat Tegla prestavi v viÅ¡jo prestavo. Riff je odličen. Tempo je dovolj razgiban, da komad ne postane dolgočasen, ampak se lepo razvija do zaključka. Je kompleksen, zahteven in dodelan. Z energičnimi bobni, super solažami in karakternim vokalom izkoristi vse inÅ¡trumente. Bucotov glas je izoblikovan in zrel ter odlično dopolnjuje inÅ¡trumentalno razgibanost.
Sledi Celestial God. Tempo tudi pri drugem komadu ne popuÅ¡ča. Riff komada je tak, kot da bi se konstantno pospeÅ¡eval v neskončnost, vendar se vsakič znova ustavi. Solaža močno spominja na Testament. Kar je kul. Drugi solo je prispeval Brad Hull iz Forced Entry, Sanctuary. Začetek njegove solaže je odličen, vendar tudi prvi solo ne zaostaja za njim. Gostujoči del je brezhibno vkomponiran v komad in prispeva dodatno razgibanost. Tudi tu je treba Å¡e enkrat izpostaviti vokal, ki s svojo energičnostjo in barvo odlično deluje.
Enter the Hive. Kitare imajo super zvok, kar pa je opazno na celi ploÅ¡či. Tretji komad je komad nekega srednjega tempa, kar Tegli omogoči, da se malo izživlja nad bobni. Vmes lahko celo zasledimo rahel hopa-cupa ritem. :) Skozi cel komad so odlično postavljeni (sicer zelo kratki) premori, ki stopnjujejo napetost. Struktura je premiÅ¡ljena in deluje dobro. Kitarski solo morda na začetku ne navduÅ¡i – vendar je to le stvar osebnega okusa – a se potem razvije v odličnega.
Sledi verjetno najboljÅ¡i komad na plati Selfcaged. Začne se zelo pompozno, kar odlično ustvari vzduÅ¡je, v katerem se komad odvija. Kombinacija začetka in nadaljevanje v hitrem tempu dajeta točno to, kar dober thrash metal mora dati. Tudi efekt demonskih back vokalov Å¡e dodatno stopnjuje to pompoznost. Vse pohvale Timu in Čuku, ki iz kitar izvabita prav vse. Zvok komada je zato zelo poln. Kljub temu, da je cel komad en sam Å¡us, so v njem vseeno delčki, ki poskrbijo za nekaj melodike. Tegla na bobnih naredi cel masaker, Å kof na basu pa dodaja zvok, brez katerega thrasha ni.
Last Transmission. Skozi celotno ploÅ¡čo je treba izpostaviti Å¡e nekaj. Začetke. Vsak je drugačen, vsak odpira nove dimenzije in vsak se potem odlično razvije v nadaljevanje komada. Prav tako je tudi pri petem. Pisk, cvil in Å kof, ki prevzame glavno vlogo. Počasni bas, ki gotovo naredi vtis. Potem kontrolo prevzamejo drugi in stvar pospeÅ¡ijo. Kitarista sta zopet poskrbela za Å¡e eno super zanimivo linijo, ki lahko spomni na novejÅ¡e Overkill. Tempo se med komadom spreminja, po počasnem in temačnem začetku ga prevzamejo brutalni bobni, pred solažo pa se zopet upočasni.
Unknown Dimensions. Intermezzo. Počasno, temačno in ... samo sebi v namen. Ni glasbena mojstrovina, je pa zanimivo. Deluje skoraj kot reklame med filmom, čas za odklop in predah.
Po mini predahu pa spet bomba. The Forlorn. Komad, ki zelo spominja na prejÅ¡njo Eruption plato Lifeless Paradise. Gre za reciklažo, ostanek ali most med obema izdelkoma? Na vsak način gre za tipičen Eruption zvok, kot smo ga navajeni. In pravi mosh pit komad. Kot se spodobi, je komad poln energije in razgibanosti. Izstopa le konec, ko komad izzveni z tiÅ¡anjem zvoka (fade out po domače). Gre za element presenečenja ali pomanjkanje idej za zaključek?
Unparticled Matter je s sedmimi minutami najdaljÅ¡i komad plate. Za več o tem, pa si boste morali kar sami posluÅ¡ati album.
Zadnji komad Empty Shells lepo zaokroži celotno plato. Gre pa v bistvu za komad, ki je povsem drugačen od cele ploÅ¡če. Razen elementa presenečenja, ki nas večkrat spremlja ob posluÅ¡anju. Dovolj melodike in vokal v ospredju odlično učinkujeta. Skoraj bi lahko rekli, da gre z lahkoto v uho. Zanimivo in dodelano.
Izdelek lahko primerjamo z žanrsko podobnimi na svetovnem nivoju. Z veseljem bi ga dala za poslušati kateremukoli tujcu, saj ponosno predstavlja slovensko metal sceno.
Los Thrash/Death Metaleros peruanos MAZE OF TERROR acaban de firmar contrato con Xtreem Music para la edición de su segundo álbum que está actualmente en proceso de composición para ser grabado en...
La banda rusa de Brutal Death OSSUARY ANEX acaba de frmar un contrato con Xtreem Music para la inmediata edición de su nuevo EP "Holy Blasphemition" que verá la luz el próximo 26 de Septiembre,...
GRISLY es la nueva banda surgida de la inquieta mente del Deathmaster sueco Rogga Johansson. La banda acaba de grabar su álbum debut "The Spectral Wars" que captó la atención de Xtreem Music...
La banda española de pathological Death/Grind NASTY SURGEONS, acaba de lanzar un video-clip a modo de 2º single de adelanto de su segundo álbum "Infectious Stench" que verá la luz el próximo 5 de...
Los Death/Grinders españoles NASTY SURGEONS han revelado el arte de la portada (de nuevo por Juanjo Castellano), listado de temas y 1er single de su segundo álbum "Infectious Stench" que verá la...
La veterana banda sueca RIBSPREADER acaba de revelar el arte de la portada, tracklist y 1er single de su 7º álbum "The Van Murders - Part 2", que será lanzado el 6 de Junio por Xtreem...
